Dolgotrajna oskrba v osmih mesecih s 170 milijoni evrov več prihodkov kot odhodkov

Za dolgotrajno oskrbo je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) od januarja do konca avgusta letos izkazal 456 milijonov evrov prihodkov in 286 milijonov evrov odhodkov. Razlika znaša 170 milijonov evrov, odhodki pa predstavljajo približno 63 odstotkov prihodkov v tem obdobju.

Ministrstvo za finance je objavilo podatke ob nadgradnji sistema spremljanja javnih financ, ki po novem omogoča ločen vpogled v obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Obe področji upravlja ZZZS, na katerega se od 1. julija 2025 steka obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Največji del odhodkov, 241 milijonov evrov oziroma 84,3 odstotka, je bil namenjen javnim zavodom in koncesionarjem za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe. Za pravico do oskrbovalca družinskega člana je bilo porabljenih 33,8 milijona evrov, za denarni prejemek pa 4,5 milijona evrov. Preostalih 6,7 milijona evrov je bilo namenjenih drugim dejavnostim na področju dolgotrajne oskrbe, mednarodnemu zavarovanju in delovanju ZZZS.

Objavljeni podatki tako kažejo precejšen presežek prihodkov nad odhodki v prvih osmih mesecih leta. Vendar ministrstvo v sporočilu ne pojasnjuje, koliko na razliko vplivajo obseg izvajanja storitev, časovni zamiki plačil ali drugi dejavniki. Znano je sicer, da se presežek nabira ob že znanih težavah pri dostopu do dolgotrajne oskrbe: prispevek je obvezen, upravičenci pa zaradi zapletov pri odločanju in pomanjkanja izvajalcev do storitev ne pridejo nujno takrat, ko jih potrebujejo.

Prva mesečna objava v novi obliki je bila izvedena septembra in zajema podatke do 31. avgusta. Na ministrstvu poudarjajo, da ločen prikaz izboljšuje preglednost financiranja dolgotrajne oskrbe. Interaktivni pregled javnofinančnih podatkov omogoča pregledovanje, analizo in izvoz podatkov.

Zamude pri odločbah so popravljali z interventnim zakonom

Državni zbor je 18. septembra sprejel zakon o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Ta med drugim odpravlja neenak položaj stanovalcev domov, ki so zaradi čakanja na odločbo plačevali več kot že vključeni v dolgotrajno oskrbo. Od 1. oktobra je zanje predvidena začasna izenačitev plačil, za upravičene stanovalce pa tudi poračun za nazaj v obliki dobropisa.

Zakon naslavlja še pomanjkanje kadra in administrativne ovire. Izvajalcem ob nezmožnosti zaposlitve potrebnega kadra omogoča sodelovanje s samostojnimi podjetniki, zaposlenim pa glede na delo določa začasni mesečni dodatek v višini 300 oziroma 150 evrov bruto za polni delovni čas. Preprečuje tudi izgubo že priznane pravice, če osebnega načrta ni mogoče pravočasno skleniti zaradi težav na strani izvajalca, denimo kadrovskih omejitev. Danes objavljeni finančni podatki segajo le do konca avgusta, zato učinkov teh sprememb še ne zajemajo.

Ločeno ostaja vprašanje informacijske podpore za odločanje o pravicah do dolgotrajne oskrbe, pri kateri se je zapletalo že pod prejšnjo vlado. Ministrstvo je avgusta potrdilo prekinitev pogodbe z dosedanjim izvajalcem, pred tem pa preučevalo nov razpis ali nadgradnjo obstoječega sistema centrov za socialno delo.