Nova pravila za embalažo v EU: prva omejitev že velja, največje spremembe prihajajo do leta 2030

V Evropski uniji so se začela uporabljati nova pravila, ki bodo v prihodnjih letih pomembno spremenila način proizvodnje, uporabe in označevanja embalaže. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) velja od 12. avgusta 2026, vendar vse njene določbe ne začnejo učinkovati hkrati.

Prva pomembna omejitev je že začela veljati: za embalažo, ki prihaja v stik z živili, so določene mejne vrednosti za PFAS, skupino zelo obstojnih kemičnih snovi. Večina drugih sprememb bo uvedena postopoma, največji posegi v embalažo za enkratno uporabo pa prihajajo okoli leta 2030.

Gre za eno najobsežnejših sprememb evropske zakonodaje na področju embalaže v zadnjih letih. Ker gre za uredbo EU, se njena pravila neposredno uporabljajo v vseh državah članicah, tudi v Sloveniji. Svet EU je že pred začetkom uporabe opozoril, da uredba prinaša širok sklop novih obveznosti za podjetja praktično iz vseh gospodarskih sektorjev.

Največji posegi v embalažo za enkratno uporabo pa prihajajo okoli leta 2030.

Prva sprememba: strožja pravila za PFAS

Med prvimi ukrepi je omejitev nevarnih in zelo obstojnih snovi PFAS v embalaži, namenjeni stiku z živili.

PFAS oziroma per- in polifluoroalkilne snovi so skupina kemičnih spojin, ki so zaradi svoje izjemne obstojnosti dobile tudi vzdevek »večne kemikalije«. V okolju se zelo počasi razgrajujejo, nekatere pa se lahko kopičijo v organizmih.

Prav zaradi lastnosti, zaradi katerih so bile uporabne v embalaži – predvsem odpornosti proti vodi in maščobam – so se uporabljale pri različnih vrstah embalaže za živila. Med izdelki, pri katerih so se lahko uporabljali materiali s takšnimi lastnostmi, so škatle za pico, papirnata embalaža za pekovske izdelke, embalaža za pokovko iz mikrovalovne pečice ter različna embalaža za hitro prehrano in dostavo hrane.

Evropska komisija poudarja, da je področje embalaže za živila povezano tudi z varovanjem zdravja. Materiali, ki prihajajo v stik z živili, morajo izpolnjevati stroga pravila glede snovi, ki jih vsebujejo, njihove uporabe in morebitnega prehajanja snovi v hrano.

Omejitev PFAS je bila vključena že v dogovor evropskih zakonodajalcev o novih pravilih. Namen ukrepa je zmanjšati izpostavljenost ljudi in okolja snovem, ki so zelo obstojne in lahko predstavljajo dolgoročno tveganje.

Področje embalaže za živila je povezano tudi z varovanjem zdravja.

Vrečke s kečapom danes niso prepovedane

Ob začetku uporabe nove uredbe se je pojavilo precej poenostavljenih razlag, po katerih naj bi bile z 12. avgustom v restavracijah in kavarnah prepovedane vse majhne vrečke z omakami, sladkorjem ali začimbami. To ne drži.

Nova uredba uvaja postopen sistem omejitev, pri čemer bodo pomembne omejitve nekaterih vrst plastične embalaže za enkratno uporabo začele veljati šele leta 2030. Takrat bodo med drugim omejene nekatere vrste embalaže za hrano in pijačo, ki se uživa na kraju samem v gostinskih obratih, posamezno pakirane omake in začimbe, določena majhna hotelska embalaža ter nekatere vrste embalaže za sveže sadje in zelenjavo.

Svet EU je med ključnimi ukrepi nove uredbe izpostavil prav omejevanje nekaterih oblik embalaže za enkratno uporabo, obenem pa tudi cilje glede ponovne uporabe in zmanjšanja količine embalažnega materiala.

Konec nepotrebno velikih paketov?

Ena izmed sprememb, ki bo najbolj opazna pri trgovini in spletni prodaji, se nanaša na količino praznega prostora v embalaži.

Podjetja bodo morala zmanjševati nepotreben prostor med izdelkom in zunanjo embalažo. Namen tega pravila je omejiti primere, ko je izdelek zapakiran v bistveno večjo škatlo, kot bi bilo potrebno.

Pravila tako ciljajo tudi na različne oblike embalaže, ki povečujejo videz izdelka, ne da bi bile za njegovo zaščito dejansko potrebne – med drugim na dvojne stene, lažna dna in podobne rešitve.

Podjetja bodo morala zmanjševati nepotreben prostor med izdelkom in zunanjo embalažo.

Pri spletni prodaji bi to lahko pomenilo pomembne spremembe, saj je prav tam pogosto mogoče najti izdelke v velikih škatlah, napolnjenih z različnimi polnili.

Metodologija za izračun deleža praznega prostora v embalaži je predvidena za leto 2028, zato tudi na tem področju največ konkretnih sprememb za podjetja ne bo nastopilo čez noč.

Od leta 2028 bolj enotne oznake

Za potrošnike bo ena vidnejših sprememb prišla z novimi pravili označevanja. Evropska ureditev predvideva bolj poenotene informacije o sestavi embalaže in njenem pravilnem razvrščanju. Cilj je, da bi potrošnik lažje ugotovil, iz katerega materiala je embalaža in kam jo je treba odložiti.

Evropska komisija je med izvedbenimi ukrepi predvidela tudi harmonizirane oznake za embalažo, sisteme vračanja in reciklirano vsebino ter oznake, ki bodo potrošnikom pomagale pri pravilnem ločevanju odpadkov.

To pomeni, da bi morali biti sistemi označevanja med državami članicami bolj razumljivi in primerljivi.

Do leta 2030 mora embalaža postati bistveno bolj reciklirana

Eden glavnih ciljev uredbe je, da bo embalaža na evropskem trgu postopoma bolj primerna za recikliranje.

Nova pravila uvajajo zahteve glede zasnove embalaže in uporabe recikliranih materialov. Za plastično embalažo so določeni tudi cilji glede minimalnega deleža reciklirane plastike.

Evropska komisija je za posamezne izvedbene ukrepe predvidela nadaljnje roke do leta 2028 in 2030, kar kaže, da bo prehod potekal postopoma.

Za podjetja to pomeni, da bodo morala že zdaj razmišljati o spremembah materialov, oblikovanja embalaže, dobavnih verig in proizvodnih procesov.

Eden glavnih ciljev uredbe je, da bo embalaža na evropskem trgu postopoma bolj primerna za recikliranje.

Več ponovne uporabe

Nova uredba ne želi zgolj zmanjšati količine embalažnih odpadkov. Pomemben del je tudi prehod od embalaže za enkratno uporabo k embalaži, ki jo je mogoče večkrat uporabiti. 

Za posamezne vrste embalaže so določeni cilji ponovne uporabe, ki bodo začeli veljati v naslednjih letih. Evropska komisija je na primer predvidela, da bodo morali gospodarski subjekti od leta 2030 pri določeni transportni embalaži zagotavljati pomemben delež embalaže, vključene v sistem ponovne uporabe. To lahko pomeni spremembe pri transportu, skladiščenju, dostavi in tudi spletni trgovini.

Pomemben je prehod od embalaže za enkratno uporabo k embalaži, ki jo je mogoče večkrat uporabiti.

Koliko manj odpadne embalaže želi EU?

Cilji so precej ambiciozni. EU želi količino odpadne embalaže na prebivalca v primerjavi z letom 2018 zmanjšati:

• za 5 odstotkov do leta 2030,
• za 10 odstotkov do leta 2035,
• za 15 odstotkov do leta 2040.

Evropska politika tako ne cilja več samo na boljše ravnanje z odpadki, temveč tudi na njihovo preprečevanje. To je pomembna sprememba. Doslej je bil velik del evropske politike usmerjen predvsem v zbiranje in recikliranje odpadne embalaže. Nova uredba gre korak prej – želi zmanjšati količino embalaže že pri njenem nastanku.

Nova uredba želi zmanjšati količino embalaže že pri njenem nastanku.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Ker gre za uredbo EU, Slovenija pri tem nima možnosti, da bi pravila preprosto prenesla ali zavrnila po lastni presoji. Nova pravila bodo vplivala na slovenske proizvajalce, uvoznike, trgovce, gostince, spletne trgovce in druge gospodarske subjekte, ki embalažo dajejo na trg.

Ker gre za uredbo EU, Slovenija pri tem nima možnosti, da bi pravila preprosto prenesla ali zavrnila po lastni presoji.

Za podjetja bo zato ključno pravočasno prilagajanje

Spremeniti je treba nekatere materiale, embalažne rešitve, označevanje in v prihodnjih letih tudi poslovne modele, povezane z enkratno uporabo. Pri tem ni edini pomemben datum 12. avgust 2026. Ta datum pomeni začetek uporabe uredbe, ne pa začetek veljavnosti vseh njenih zahtev hkrati.

Prav zaradi postopnega uvajanja bo za gospodarstvo pomembno spremljanje izvedbenih in delegiranih aktov, ki bodo v naslednjih letih podrobneje določili način izpolnjevanja posameznih obveznosti. Evropska komisija je za številne ključne podrobnosti določila roke v letih 2027, 2028 in 2030.

Okolijski cilj ali novo breme za gospodarstvo?

Nova pravila imajo jasen okolijski cilj: manj embalažnih odpadkov, več recikliranja, več ponovne uporabe in manj nepotrebne embalaže. Toda za podjetja pomenijo tudi nove obveznosti in stroške prilagajanja.

Predvsem manjši proizvajalci in trgovci se bodo morali pravočasno seznaniti z novimi zahtevami, saj lahko sprememba embalaže pomeni spremembo dobaviteljev, proizvodnih procesov, deklaracij in logistike.

Tudi zato so države članice pred začetkom uporabe uredbe opozarjale na vprašanja glede razlage in izvajanja novih pravil. Svet EU je junija 2026 posebej opozoril, da imajo države članice in gospodarski subjekti še vedno številna vprašanja glede praktičnega izvajanja uredbe in pravne gotovosti.

Spremembe prihajajo postopoma, vendar bodo obsežne

Za potrošnika se danes morda ne bo spremenilo veliko. V trgovini ne bodo čez noč izginile vse plastične embalaže, v restavracijah ne bodo čez noč prepovedane vse vrečke z omakami, podjetja pa niso mogla 13. avgusta 2026 čez noč zamenjati celotne embalaže.

V trgovini ne bodo čez noč izginile vse plastične embalaže.

Toda smer je jasna

EU želi embalažo, ki je manj potratna, bolj reciklirana in v večji meri ponovno uporabna. Prva konkretna omejitev – pri PFAS v embalaži za stik z živili – že velja, večji posegi v embalažo za enkratno uporabo pa prihajajo v naslednjih letih.

Za podjetja je zato leto 2026 predvsem začetek večletnega prehoda, za potrošnike pa uvod v spremembe, ki bodo do leta 2030 precej bolj opazne.